Čeprav je bilo središče briksenške posesti na blejskem gradu, je zaščitno pravico nad blejsko župnijo in župnijsko cerkvijo imela prafara v Radovljici. Cerkev se prvič omenja leta 1247 že kot cerkev z župnijskimi pravicami. Župnijski zavetnik sv. Martin, škof v Toursu v Galiji (Francija), je omenjen leta 1343. Leta 1461 je blejska cerkev prešla pod novoustanovljeno ljubljansko škofijo. Po letu 1616 je škof Tomaž Hren ponovno ustanovil župnijo.

Župnijski sedež je bil v vasi Grad, ki je bila največja vas med blejskimi naselji. Ime Bled se je prvotno uporabljalo za grad nad jezerom. Blejske vasi Grad, Rečica, Zagorice, Želeče in Mlino, ki so nastale v zgodnjem srednjem vedku, so se zaradi gospodarskega in turističnega razvoja, gradnje vil, hotelov in stanovanjskih hiš postopoma povezale med seboj v mestno naselje in leta 1960 prevzele enotno ime Bled.

Danes ima župnijska cerkev sv. Martina dve podružnici: cerkev sv. Andreja na Rečici in cerkev Matere Božje, Kraljice na jezeru na Blejskem otoku.

Starejši pisci nastanek župnijske cerkve sv. Martina povezujejo z leseno in kasneje zidano kapelo s kripto. Poleg kapele naj bi v 14. stoletju zgradili manjšo cerkev, kapelo pa naj bi dvignili za nekaj nadstropij in spremenili v zvonik. Staro romansko cerkev so v prvi polovici 15. stoletja predelali. Leseno krito ladjo in gotski dvopolni zvezdasto obokani prezbiterij, ki je bil zgrajen okrog 1440, so krasile freske iz okrog 1445. Zaradi nevarnosti turških vpadov so v 15. stoletju zgradili taborsko obzidje, ki je delno ohranjeno. V 17. stoletju so cerkev večkrat prezidali.

Staro Cerkev je načel zob časa, njen tlak je bil pod nivojem pokopališča, ki je bilo nekoč okrog cerkve. Vhod vanjo je vodil kot v kako klet. Prizadevanja blejskih župnikov po zgraditvi nove cerkvene stavbe so se okrepila proti koncu 19. stoletja. Na mestu stare cerkve so v letih 1903-1905 zgradili neogotsko cerkev po načrtih dunajskega arhitekta Friedricha von Schmidta (1825-1891). V času gradnje nove cerkve je bil na Bledu župnik Janez Oblak. Novo cerkev je 27. Avgusta 1905 posvetil knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Obhajanje praznika posvetitve cerkve je zato zadnjo nedeljo v avgustu, god župnijskega zavetnika sv. Martina pa je 11. novembra. Na prostranem cerkvenem koru so orgle iz leta 1910, ki jih je izdelal orglarski mojster Ivan Milavec iz Ljubljane. Cerkev je med leti 1926 n 1929 poslikal Slavko Pengov, eden najpomembnejših predstavnikov figuralnega stenskega slikarstva v sredini 20. stoletja. Leta 1940 je bila pod korom urejena kapela sv. Terezije Deteta Jezusa. Načrt je izdelal tedanji mestni arhitekt na Bledu Danilo Fürst.Velik lestenec sredi cerkve je delo arhitekta Ivana Pengova, preureditev prezbiterija pa je iz leta 1982 delo arhitekta Jožeta Marinka.

Prostor pred župnijsko cerkvijo na Bledu je tesno povezan tudi z nastankom najpomembnejšega državnega simbola. Avtor grba Republike Slovenije je akademski kipar Marko Pogačnik se je pri snovanju sodobnega grba oprl na delo dveh za slovensko identiteto pomembnih umetnikov: Franceta Prešerna in Jožeta Plečnika. France Prešeren je v prvi polovici 19. stoletja spesnil Krst pri Savici, ki se začne z uvodno sliko, v kateri pesnik predstavi Triglav, pod njim gladino jezera in nad njim zlato svetlobo. Tak vrstni red je enak vrstnemu redu elementov slovenskega grba. Jože Plečnik pa je leta 1934 oblikoval steber Device Marije. Na hrbtu Marijinega plašča je izklesan grb Slovenije, ki kaže Triglav s šesterokrajo zvezdo nad njim.

Od 27. julija 2013 se prostor pred cerkvijo imenuje Slovenski trg, ki ga krasita še lipovo drevo, zasajeno v letu razglasitve slovenske državnosti (1991) in drog z veliko slovensko zastavo. Prav na tem mestu se stikajo tudi tri velike romarske poti: Pot sv. Jakoba, Evropska kulturna pot sv. Martina in Emina romarska pot. Romar in vsak popotnik obiskovalec si lahko v prenovljenem Starem farovžu odpočije, prenoči, se okrepča in prejme žig za svojo popotno beležko ali razglednico. Za Božji blagoslov pa bo vstopil v svetišče sv. Martina ter si izprosil milosti. Dobrodošli.

Skrij